Cvingersko gomilno grobišče Branževec sodi med klasična starejšeželeznodobna najdišča Dolenjske, ki so s svojimi bogatimi najdbami v arheološkem svetu že ob koncu 19. stoletja sooblikovala pojem »cvetoči dolenjski halštat«. Do njega iz naselja navzdol vodi prazgodovinska pot, ki se mimo talilniškega območja proti jugu spusti do ledine Branževec nad današnjo vasjo Sela. Grobišče danes šteje 31 še vidnih zemljenih gomil. To so v tlorisu okrogle kopaste tvorbe s premerom 6 do 20 metrov in z ohranjeno višino do 4 metre. V času njihovega nastanka in uporabe so bile še precej višje. Z izkopavanji teh gomil je leta 1898 začel znani dolenjski starinokop Jernej Pečnik in v tem ter naslednjem letu izkopal 16 gomil ter še eno v Dolgih delih pri Meniški vasi. Med delom ga je nekajkrat obiskal že omenjeni Josef Szombathy, ki ga je nadziral in hkrati finančno podpiral. Izkopano gradivo je zato prišlo v zbirke Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, kjer je del restavriranih najdb vključenih v stalno postavitev arheološke zbirke. Vsi predmeti iz gomil časovno sodijo v mlajše obdobje starejše železne dobe.

Prostorska razporeditev gomil - prikaz na digitalnem modelu terena.

Med izkopanimi predmeti prevladujejo keramične posode, ki so v veliki meri verjetno vsebovale hrano in pijačo kot popotnico umrlim za pot v onostranstvo. Praviloma so vse posode okrašene s plastičnim, vrezanim in slikanim okrasom. Pogosto imajo ročaje in stojijo na različno visokih nogah. Izdelovali so jih prostoročno v domačih lončarskih delavnicah, najdemo pa jih v moških in ženskih grobovih. Poleg keramičnih posod so bili v ženske grobove priloženi še nakitni predmeti: bronaste različno okrašene masivne in votle zapestnice in nanožnice, bronaste in železne fibule oz. zaponke različnih tipov in velikosti, bronasti lasni obročki ter bronasti okrašeni valjasti uhani in obeski. Ob njih najdemo še ogrlice, izdelane iz uvoženih jantarnih jagod ter iz raznobarvnih, bogato okrašenih in zelo verjetno na Dolenjskem izdelanih steklenih jagod. Med najznačilnejše grobne pridatke ženskih grobov sodijo tudi okrašena keramična vretenca (vztrajniki in uteži za preslico pri predenju). V moške grobove so bili poleg keramičnih posod priloženi še železno in bronasto orožje ter deli oblačil in opreme. Oborožitev bojevnika sta sestavljali železna tulasta ali plavutasta sekira ter ena ali dve sulici. K opremi je sodil ukrivljen železen nož in kamnit brus ter kovinska pasna garnitura – pasna plošča ali obročki in pasni jezički, ki so bili z zakovicami pritrjeni na pas.

Ena od bolj prepoznavnih gomil na gomilnem grobišču Branževec.

Posebno kategorijo pokojnikov predstavljajo pokopi, kjer se kot grobni pridatki pojavljajo bronaste čelade, konjska oprema ter bronasto posodje. V teh grobovih lahko prepoznamo vodilni sloj tedanje družbe – halštatske kneze. To so bili veljaki, ki so v svojih rokah združevali vojaško, politično in ekonomsko oblast. S prestižnimi pridatki so tudi v zagrobnem življenju predstavljali posebnost, ne le v okviru svoje družine, temveč v celotni skupnosti. Poleg izjemnih grobnih pridatkov sta status pokojnika nakazovali še njihova lega v gomili ter grobna arhitektura. Izpostaviti velja grob 9 v gomili V, ki je bil, kot je zapisal izkopavalec Pečnik, »prekrit kar s tremi vozovi kamenja«. Vseboval je čelado negovskega tipa, bronasto narebreno cisto, dve sulici, sekiro, nož, britev, bronaste fibule in pasno garnituro. Njemu je podoben grob 17 v isti gomili, le da gre v tem primeru za dvojni pokop (moškega in ženske). V njem se poleg značilnih moških grobnih pridatkov, kot so bronasta negovska čelada, dve železni sulici in sekira, dva železna ražnja, nož in britev, deli pasu in obročki ter bronasta situla in bronasta kotlička, pojavljajo še značilni ženski pridatki, kot so jantarne ogrlice ter votle in masivne bronaste zapestnice.

Informativni tabli pri gomilnem grobišču.

Posebnost predstavlja tudi grob 23 v gomili II. V tem, po pridatkih sodeč moškem grobu, sta ležali dve železni sulični osti, železen nož, dve bronasti certoški fibuli, bronasti pasni jezički, železna ostroga ter bronasta figuralno okrašena situla. Ta je skupaj s situlama iz Vač in z Magdalenske gore ena najlepših v Sloveniji. Situlski spomenik ima plašč, ki je okrašen s tremi figuralnimi frizi. Na zgornjem je prikazan sprevod jezdecev in enoosnih vozov s konjsko vprego. Prvi v sprevodu, ki se premika v levo, je pešec, sledi mu vprežni dvokolesni voz s potnikom ter na voz stopajočo osebo z dolgo palico. Sledita konja, ki ju na povodcu vodita moža, ter slabo viden vprežni voz, ki mu sledi še konjenik. Vse osebe so moškega spola in pokrite z baretkam podobnimi pokrivali. V drugem, osrednjem frizu, ki je precej poškodovan, je predstavljen sprevod pešcev ter jezdec. V spodnjem, poškodovanem frizu je znana scena lovca z lokom in šolanim lovskim psom ter trop rogatih živali. Situla je okrašena v klasičnem situlskem stilu s prehoda iz 6. v 5. stoletje pr. n. št. Med situlske spomenike iz grobov na Cvingerju sodi še figuralno okrašena pasna spona iz groba 21 gomile XI, ki pa je slabše izdelana, saj so konji na njej dokaj slabo prikazani. Na tem grobišču so poleg opisanih našli še tri bronaste situle z neokrašenimi plašči, dva bronasta kotlička, tri bronaste čelade, bogato konjsko opremo, množico orožja, nakitnih predmetov ter keramičnega posodja.

Cvingerska situla s tremi figuralnimi frizi.

Na območju Cvingerja posebnost predstavlja keramična posoda, ki je bila vkopana v prazgodovinsko gomilo in se po obliki, izdelavi in okrasju bistveno loči od ostalih keramičnih posod, ki so ležale v prazgodovinskih grobovih. Kaže, da je bila ta za 7. stoletje značilna posoda v prazgodovinsko gomilo vkopana naknadno, s čimer predstavlja enega prvih žganih slovanskih pokopov na našem prostoru.